Računovodski izkazi ECB za leto 2024

20. februar 2025

• ECB izkazuje izgubo v višini 7,9 milijarde EUR (2023: izguba v višini 1,3 milijarde EUR).
• Izguba bo pokrita s prihodnjimi dobički.

Računovodski izkazi Evropske centralne banke (ECB) za leto 2024 kažejo izgubo v višini 7.944 milijonov EUR, kar je primerljivo z izgubo v višini 7.886 milijonov EUR v letu 2023 pred prenosom iz rezervacij za tveganja. Leta 2023 se je s sprostitvijo celotne rezervacije za finančna tveganja v višini 6.620 milijonov EUR izguba zmanjšala na 1.266 milijonov EUR, medtem ko leta 2024 s to rezervacijo ni bilo mogoče pokriti izgub, saj je znašala nič. Izguba za leto 2024 bo tako kot izguba iz prejšnjega leta ostala v bilanci stanja ECB in bo pokrita s prihodnjimi dobički. Zaradi izgube v letu 2024 ne bo razdelitve dobička nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju.

Izgube so nastale po več letih znatnih dobičkov in so posledica ukrepov denarne politike, ki jih je sprejel Eurosistem in so bili potrebni za izpolnitev poglavitnega mandata, da ohranja cenovno stabilnost. Zaradi teh ukrepov je morala ECB razširiti svojo bilanco stanja z nakupi finančnega premoženja, predvsem s fiksno obrestno mero in dolgimi zapadlostmi. To je spremljalo enakovredno povečanje obveznosti, za katere ECB plačuje obresti po spremenljivi obrestni meri. Zaradi dvigov ključnih obrestnih mer ECB v letih 2022 in 2023, katerih cilj je bil znižati visoko inflacijo v euroobmočju, so se takoj povečali obrestni odhodki od teh obveznosti, medtem ko se obrestni prihodki od aktive ECB, zlasti od vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), niso povečali v enaki meri.

ECB lahko v prihodnjih letih še vedno utrpi izgube. V tem primeru se pričakuje, da bodo izgube nižje kot v letih 2023 in 2024. Zatem naj bi ECB ponovno ustvarjala dobiček. V vsakem primeru lahko ECB posluje učinkovito in izpolnjuje svoj glavni mandat, ki je ohranjanje stabilnosti cen, ne glede na morebitne izgube. Njeno finančno trdnost dodatno podpirajo kapital in znatni računi prevrednotenja, ki so ob koncu leta 2024 skupaj znašali 59 milijard EUR, kar je 13 milijard EUR več kot ob koncu leta 2023.

Obrestni prihodki in odhodki ECB so bili v letu 2024 naslednji:

K dejstvu, da so bili obrestni odhodki višji od obrestnih prihodkov, so leta 2024 tako kot leta 2023 prispevali predvsem precejšnji obrestni odhodki od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET. Ker je bila ta obveznost obrestovana po obrestni meri v operacijah glavnega refinanciranja, je višja povprečna obrestna mera v teh operacijah, ki je leta 2024 znašala 4,1% (2023: 3,8%), povzročila povečanje teh odhodkov. Zaradi višje povprečne obrestne mere v operacijah glavnega refinanciranja so se povečali tudi obrestni prihodki od terjatev, povezanih z razdelitvijo eurobankovcev v obtoku, in obrestni odhodki nacionalnim centralnim bankam od obrestovanja njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, prenesenimi v ECB. Povečali so se tudi obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike, predvsem od državnih vrednostnih papirjev v portfelju v okviru programa PEPP. Obrestni prihodki od deviznih rezerv so bili višji in so izhajali predvsem iz vrednostnih papirjev v ameriških dolarjih.

Delni odpisi so znašali 269 milijonov EUR (2023: 38 milijonov EUR) in so bili predvsem rezultat znižanja tržne vrednosti številnih vrednostnih papirjev v dolarskem portfelju in depreciacije japonskega jena, zaradi česar se je zmanjšala vrednost teh denarnih imetij.

Skupni stroški dela so se povečali na 844 milijonov EUR (2023: 676 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi višjih stroškov iz naslova pozaposlitvenih zaslužkov, ki so nastali zaradi spremembe pravil v letu 2024, ki urejajo pokojninska programa ECB. Drugi administrativni stroški so se povečali na 626 milijonov EUR (2023: 596 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi večjih izdatkov za informacijsko tehnologijo v povezavi z digitalno preobrazbo, hkrati pa odražajo tudi vpliv inflacije.

Prihodki od nadomestil za nadzor (nadomestil, zaračunanih nadzorovanim bankam za pokritje izdatkov, ki jih ima ECB pri izvajanju nadzorniških nalog), so znašali 681 milijonov EUR (2023: 654 milijonov EUR).

Skupna velikost bilance stanja ECB se je zmanjšala za 33 milijard EUR na 641 milijard EUR (2023: 673 milijard EUR), kar je predvsem posledica postopnega zmanjševanja imetij v okviru programa APP zaradi unovčenj.

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema

Velikost bilance stanja Eurosistema, ki obsega sredstva in obveznosti nacionalnih centralnih bank v euroobmočju in ECB v razmerju do tretjih oseb, je ob koncu leta 2024 znašala 6.428 milijard EUR (2023: 6.887 milijard EUR). Zmanjšanje v primerjavi z letom 2023 je bilo posledica znižanja vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike na 4.283 milijard EUR (2023: 4.694 milijard EUR), in sicer predvsem zaradi unovčenj. Imetja v okviru programa APP so se zmanjšala za 353 milijard EUR na 2.673 milijard EUR, ker se je ponovno investiranje zapadlih vrednostnih papirjev julija 2023 končalo, medtem ko so se imetja v okviru programa PEPP zmanjšala za 57 milijard EUR na 1.609 milijard EUR, pri čemer so se zapadli vrednostni papirji v drugi polovici leta 2024 le delno ponovno investirali. Poleg tega so se Eurosistemove posojilne operacije zmanjšale na 34 milijard EUR (2023: 410 milijard EUR), zlasti zaradi zapadlosti tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). Posledično zmanjšanje je deloma izravnalo povečanje eurske protivrednosti zlata v imetju Eurosistema na 872 milijard EUR (2023: 649 milijard EUR) zaradi zvišanja tržne cene zlata, izražene v eurih.

Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je William Lelieveldt, tel. +49 69 1344 7316.

Opombe

• Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.
• Dodatne informacije o storitvah v sistemu TARGET so na spletnem mestu ECB.
• Več informacij o virih dobička in izgube ECB in nacionalnih centralnih bank v euroobmočju je v pojasnjevalnem članku.
• Svet ECB je 13. marca 2024 določil sklop načel, ki bodo usmerjala izvajanje denarne politike v prihodnosti, ter sklenil, da bo med drugimi ključnimi parametri naravnanost denarne politike še naprej usmerjal z obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita. Obenem je sklenil, da bo s 1. januarjem 2025 obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita postala podlaga za obrestovanje (i) stanj v sistemu TARGET v breme/v dobro nacionalnih centralnih bank v euroobmočju, (ii) terjatev v povezavi z razdelitvijo eurobankovcev znotraj Eurosistema in (iii) obveznosti, enakovrednih prenosu deviznih rezerv.
• Dodatne informacije o usmeritvah ECB in Eurosistema glede finančnega računovodstva in poročanja ter glede letnih računovodskih izkazov ECB so na voljo v Sklepu Evropske centralne banke (EU) 2024/2938 z dne 14. novembra 2024 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2024/32) (UL L, 2024/2938, 11. 12. 2024) in v Smernici Evropske centralne banke (EU) 2024/2941 z dne 14. novembra 2024 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2024/31) (UL L, 2024/2941, 11. 12. 2024) ter na spletnem mestu ECB.
• Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema temelji na začasnih podatkih. Končna letna konsolidirana bilanca stanja Eurosistema bo objavljena junija.