Odziv na prispevek Evropskega parlamenta v resoluciji o Letnem poročilu ECB 2023

S tem odzivom ECB odgovarja na vprašanja in zahteve, ki jih je Evropski parlament 11. februarja 2025 izrazil v resoluciji o Letnem poročilu ECB 2023.^[1] Objavljeno je ob predstavitvi Letnega poročila ECB 2024 Evropskemu parlamentu. Izjava pojasnjuje politike ECB, ki se nanašajo na obravnavana vprašanja v resoluciji, in je strukturirana po temah.^[2] ECB svoj odziv objavlja od leta 2016, ko je to predlagal Evropski parlament.

1 Denarna politika in gospodarska gibanja

1.1 Denarna politika in inflacija

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj obrestnih mer ne znižuje prehitro. Obžaluje, da je osnovna inflacija v euroobmočju decembra 2024 znašala 2,7%, pri čemer so takrat samo tri države poročale o stopnjah inflacije pod 2%. Izraža zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi se višja osnovna inflacija prenesla v višjo skupno inflacijo. [odstavki 9, 10 in 16]

ECB je odločena zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Ukrepi restriktivne denarne politike so prispevali k vzdržnemu približevanju skupne inflacije 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju, kot kažejo tudi nedavne makroekonomske projekcije za euroobmočje. Osnovna inflacija – skupna inflacija brez energentov in hrane – se je marca 2025 rahlo znižala na 2,4%, potem ko je februarja znašala 2,6%. V celotnem procesu dezinflacije se gibanje skupne in osnovne inflacije medsebojno krepi. Ob nižji skupni inflaciji ljudem ni treba kompenzirati inflacije, kar prispeva k umirjanju rasti plač. Obenem ni treba na novo določati cen izdelkov. Ko se bo skupna inflacija znižala, se bo umirila tudi osnovna inflacija, kar bo po drugi strani prispevalo k nadaljnjemu znižanju skupne inflacije. K približevanju ciljni ravni bosta prispevala tudi nadaljnji vpliv preteklega zaostrovanja denarne politike na cene življenjskih potrebščin in dejstvo, da dolgoročnejša inflacijska pričakovanja ostajajo trdno zasidrana na ravni okrog ciljne ravni. Zlasti v sedanjih razmerah vse večje negotovosti se bo Svet ECB o ustrezni naravnanosti denarne politike odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bo pri sklepih o obrestnih merah izhajal iz ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Zato se Svet ECB glede ravni ključnih obrestnih mer ne zavezuje vnaprej. Pri določanju ključnih obrestnih mer bo moral uravnotežiti tveganje prehitrega zniževanja obrestnih mer – kar bi lahko inflacijo potisnilo navzgor – in tveganje prepočasnega rahljanja denarne politike, kar bi po nepotrebnem škodovalo gospodarski aktivnosti in zaposlenosti ter privedlo do prenizke inflacije.

Graf 1

Gibanje skupne in osnovne inflacije

(medletne spremembe v odstotkih)

1.2 Vpliv inflacije in denarne politike na različne sektorje

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj oceni vpliv sprememb obrestnih mer na različne gospodarske sektorje, vključno s kapitalsko intenzivnimi sektorji. [odstavek 10]

ECB natančno spremlja in analizira gibanja v različnih sektorjih, med drugim tudi na trgu dela, da bi bolje razumela, kako denarna politika vpliva na trošenje gospodinjstev in investicijske odločitve podjetij ter s tem na inflacijo. Analiza ECB denimo kaže, da imajo ukrepi denarne politike večji vpliv na predelovalne dejavnosti kot na storitveni sektor.^[3] Spremljanje sektorskih gibanj je še posebej pomembno pri ocenjevanju naravnanosti denarne politike, saj v gospodarskem ciklu aktivnost v storitvenih dejavnostih običajno zaostaja za predelovalnimi dejavnostmi. Visoke obrestne mere so zavirale gospodarstvo, zlasti zasebne naložbe. Vseeno je ohranjanje cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju najučinkovitejši način, da denarna politika podpira stabilno makroekonomsko okolje, ki spodbuja investicije. Stabilnost cen je ključna za vse vrste naložb v osnovna sredstva, saj podjetjem daje večjo gotovost, da se njihovi stroški sčasoma ne bodo pretirano povečali.

1.3 Nabor orodij ECB za napovedovanje

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj še naprej ocenjuje in izboljšuje svoje modele, da bi lahko bolje razlikovala med viri inflacije, ki izhajajo iz povpraševanja in iz ponudbe. [odstavek 19]

ECB ves čas ocenjuje in izboljšuje svoje modele med drugim zato, da bi bolje upoštevala dejavnike na strani ponudbe in povpraševanja. Noben model ne more upoštevati vseh možnih ekonomskih dejavnikov in transmisijskih kanalov. Zato ECB uporablja širok nabor modelov.^[4] Ker se gospodarska struktura in viri gospodarskih nihanj ves čas spreminjajo, redno ocenjuje in izboljšuje svoje modele ter razvija nove. ECB denimo ves čas izboljšuje nabor modelskih orodij, da bi bolje ocenila posledice podnebnih tveganj, geopolitičnih napetosti in tehnoloških dogajanj, kot je uporaba umetne inteligence, tako na strani povpraševanja kot tudi na strani ponudbe.^[5] Kljub tem prizadevanjem so bile velike napake v napovedih neizogibne in skupne vsem institucijam glede na to, da so bili šoki v gospodarstvu v zadnjih letih brez primere. Vseeno so se napake v napovedih v zadnjem času precej zmanjšale. Kljub temu so nedavne izkušnje spodbudile razmislek o ustreznosti uporabljenih orodij in zlasti o tem, kako bolje oceniti vpliv dejavnikov s strani ponudbe in povpraševanja na inflacijo, kar je postalo ključno vprašanje v razpravah o denarni politiki. Med trenutnim ocenjevanjem strategije ECB ima zato analiza virov inflacije na strani ponudbe in povpraševanja osrednjo vlogo. V oceni bodo podrobneje obravnavane tudi širše izboljšave, ki so bile uvedene v okvir modeliranja in napovedovanja, ter kako bi bilo mogoče okvir še izboljšati.

1.4 Bilanca stanja ECB in nakupi vrednostnih papirjev

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj še naprej spremlja postopno zmanjševanje bilance stanja, vključno z vplivom na gospodarstvo v euroobmočju. ECB poziva, naj svoje ugotovitve o vplivu programov nakupa vrednostnih papirjev na delovanje finančnih trgov, vključno z učinkom na pokojninske sklade in zavarovalnice, deli z javnostjo. [odstavek 23]

Velikost Eurosistemove bilance stanja se še naprej zmanjšuje. To je posledica dejstva, da se portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) zmanjšujeta postopno in predvidljivo, saj je Eurosistem prenehal ponovno investirati plačila glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Poleg tega so banke do konca leta 2024 v celoti odplačale sredstva, izposojena v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR), s čimer se je ta del procesa normalizacije bilance stanja zaključil. Zmanjšanje portfeljev v okviru programov APP in PEPP je trg nemoteno absorbiral, tako da ni prišlo do motenj, banke pa so operacije CUODR nadomestile s tržnimi viri financiranja. Ker Eurosistem postopoma zmanjšuje imetja vrednostnih papirjev, so drugi vlagatelji, med drugim gospodinjstva, banke, pokojninski skladi in zavarovalnice, postopoma povečevali svoja imetja. ECB redno deli informacije o nakupih vrednostnih papirjev z javnostjo in sodeluje z deležniki.^[6] Sem sodijo razprave s tržnimi udeleženci in objava statistike o imetjih vrednostnih papirjev. Poleg tega je ECB precej okrepila objavljanje analiz o delovanju finančnih trgov in zlasti o vplivu normalizacije bilance stanja.^[7] Še naprej bo spremljala vpliv normalizacije bilance stanja na delovanje finančnih trgov in na gospodarstvo. Projekcije strokovnjakov ECB/Eurosistema upoštevajo širok razpon cen na finančnih trgih, vključno s cenami, na katere bi lahko vplivalo krčenje bilance stanja.

Graf 2

Eurosistemova bilanca stanja: gibanja in napovedi

(v bilijonih EUR)

1.5 Transmisija denarne politike

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj obravnava plačila obresti na rezervna imetja bank. [odstavek 22]

Transmisija denarne politike je odvisna od tega, kako učinkovito lahko ECB usmerja kratkoročne obrestne mere na denarnem trgu. To je prvi korak v transmisijski verigi, ki v končni fazi določa obrestne mere za podjetja in gospodinjstva, vpliva na njihove naložbene in potrošniške odločitve ter omogoča ECB, da doseže srednjeročni inflacijski cilj. Obrestovanje vlog, ki jih imajo banke pri Eurosistemu, daje sidro kratkoročnim obrestnim meram na denarnem trgu, tako da jih je mogoče usmerjati v skladu z nameravano naravnanostjo denarne politike. Če te vloge ne bi bile obrestovane, bi se kratkoročne obrestne mere na denarnem trgu lahko znižale na nič, kar bi ECB onemogočilo, da določa pogoje financiranja. Obenem se ECB trudi, da bi bila v prizadevanjih pri usmerjanju obrestnih mer na denarnem trgu čim bolj učinkovita – vključno s stroški. Svet ECB je septembra 2023 denimo določil obrestovanje obveznih rezerv bank, tj. deleža rezerv, ki jih morajo imeti pri nacionalni centralni banki, na ravni 0%. S to odločitvijo se je izboljšala učinkovitost denarne politike, saj se je zmanjšal skupni znesek obresti, ki jih je treba plačati na rezerve, hkrati pa je ECB še vedno lahko učinkovito usmerjala obrestne mere na denarnem trgu. Ob povečani gotovosti, da se bo inflacija vzdržno vrnila na ciljno raven, je ECB postopno znižala obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita od najvišje ravni septembra 2023, in sicer za 150 bazičnih točk na 2,50%, s čimer so se zmanjšala plačila obresti bankam. Poleg tega presežne rezerve beležijo trend upadanja zaradi odplačila zneskov, ki so si jih banke izposodile v dolgoročnih posojilnih operacijah, in zaradi zmanjšanja portfelja obveznic, ker Eurosistem ne investira več glavnice zapadlih obveznic.

1.6 Vključitev lastniško zasedenih stanovanj v indeks HICP

Resolucija Evropskega parlamenta poziva k pospešitvi načrta za vključitev lastniško zasedenih stanovanj v harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICP), pri čemer poudarja, da bi bilo to zaželeno zaradi reprezentativnosti in primerljivosti med državami v euroobmočju. [odstavek 20]

Vključitev lastniško zasedenih stanovanj v indeks HICP, s čimer bi se okrepilo merjenje inflacije, ostaja pomembna tema za ECB. Dogovor o obravnavi lastniško zasedenih stanovanj v kontekstu indeksa HICP v Evropskem statističnem sistemu še ni bil dosežen.^[8] Ker Eurostat trenutno ne pripravlja eksperimentalnih indeksov, ki bi združevali indeks HICP in podatke o lastniško zasedenih stanovanjih, ECB to vrzel zapira interno z izračunavanjem analitičnih indeksov, ki združujejo podatke o HICP in indekse cen lastniško zasedenih stanovanj, pri čemer uporablja dva različna pristopa: pristop po načelu neto pridobitve in pristop po načelu ekvivalenta najemnin (s pripisom najemnin).^[9] ECB zelo podpira načrt raziskav Evropskega statističnega sistema, katerega namen je raziskati tri alternativne pristope k vključitvi lastniško zasedenih stanovanj v indeks HICP ter s tem povezane konceptualne in praktične vidike, ter upa, da bo to privedlo do oprijemljivih rezultatov.

2 Mandat ECB

2.1 Sekundarni cilj ECB

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj se pri interpretaciji in ukrepanju v zvezi s sekundarnim ciljem drži svojega mandata. ECB poziva, naj v letno poročilo vključi posebno poglavje, v katerem bo pojasnila, kako razlaga in uresničuje sekundarni cilj. Poleg tega naproša ECB, naj revidira svoje politike in zagotovi, da bodo te spodbujale konkurenčnost EU, ne da bi pri tem ogrožale poglavitni cilj. [odstavki 33, 34, 35 in 39]

ECB je v prvi vrsti predana uresničevanju svojega poglavitnega cilja, ki je ohranjanje stabilnosti cen. Brez poseganja v cilj cenovne stabilnosti Svet ECB pri sklepih o denarni politiki upošteva vidike, povezane s sekundarnim ciljem. To izhaja iz besedila Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zahteva, da ECB »podpira splošne ekonomske politike v Uniji z namenom prispevati k doseganju ciljev Unije«. Iz tega razloga je sekundarni cilj izrecno obravnavan v strategiji denarne politike ECB. Pri prilagajanju instrumentov denarne politike bo Svet ECB – pod pogojem, da obe konfiguraciji sklopa instrumentov enako prispevata k cenovni stabilnosti in vanjo ne posegata – izbral konfiguracijo, ki najbolje podpira splošne ekonomske politike v EU, ki se nanašajo na gospodarsko rast, zaposlenost in socialno vključenost, ter varuje finančno stabilnost in blaži posledice podnebnih sprememb z namenom prispevati k ciljem EU.

ECB o sklepih o denarni politiki in temeljnih analizah, relevantnih za sekundarni cilj, poroča v različnih poglavjih letnega poročila. Letno poročilo ECB 2023 vsebuje poseben okvir, ki pojasnjuje, kako se sekundarni cilj upošteva pri izvajanju denarne politike ECB in kako ECB o ukrepih v zvezi s sekundarnim ciljem obvešča javnost. Okvir navaja, kje v letnem poročilu je mogoče najti poročila o sklepih o denarni politiki in temeljnih analizah v zvezi s sekundarnim ciljem. V Letnem poročilu 2024 je takšno poročanje še naprej vključeno v vsa poglavja.

Evropska komisija, Svet Evropske unije in Evropski parlament kot pristojne institucije EU sprejemajo ukrepe za spodbujanje konkurenčnosti EU, kar podpira tudi ECB. ECB pri sklepih o denarni politiki že upošteva vidike, povezane z rastjo in konkurenčnostjo, ter bo še naprej upoštevala vpliv politik in ukrepov EU na tem področju. ECB tako pozdravlja sporočilo Komisije z dne 29. januarja 2025 o kompasu za konkurenčnost EU in opisane najpomembnejše ukrepe.^[10] ECB je v okviru svetovalne vloge o zakonodaji EU na podlagi člena 127(4) PDEU pripravljena prispevati k razvoju zakonodajnih pobud v sporočilu. Poleg tega so pomemben element pri krepitvi evropske konkurenčnosti sedanje pobude v okviru nalog ECB, ki izhajajo iz Pogodbe, zlasti na področju plačil, kot so spodbujanje inovacij, integracije in odpornosti v evropski infrastrukturi po opravljenem trgovanju ter priprave na morebitno uvedbo digitalnega eura.

2.2 Geopolitični vidiki

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj pripravi geopolitični načrt 2025–2030, da bi bolje razumela posledice vojne in konfliktov za stabilnost cen. [odstavki 19, 40 in 41]

ECB aktivno spremlja geopolitična dogajanja, saj so pomembna za gospodarsko aktivnost, inflacijo in finančno stabilnost, ter jih upošteva v razpravah o denarni politiki. Geopolitične napetosti so lahko vir gospodarskih šokov in negotovosti ter imajo lahko precejšnje posledice za cenovno stabilnost. ECB tako redno dopolnjuje standardne projekcije s scenarijskimi analizami, da bi ocenila potencialni vpliv hipotetičnih dogodkov, kot so vojne in konflikti, ki niso vključeni v osnovne projekcije. Na primer v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2023 so se s scenarijsko analizo proučevala tveganja izjemnih dogodkov v osnovnih projekcijah, ki izhajajo iz morebitne večje in dolgotrajne eskalacije konflikta na Bližnjem vzhodu, vključno z delnim zaprtjem Hormuške ožine. Poleg tega Svet ECB pri sprejemanju sklepov o denarni politiki med drugim upošteva tudi geopolitična dogajanja in tveganja, kot je zabeleženo v povzetkih razprav na sejah o denarni politiki. ECB pozorno spremlja tudi posledice teh dogajanj za finančno stabilnost v euroobmočju. ECB redno poroča o teh tveganjih v pregledu finančne stabilnosti. Posledice geopolitičnih dogajanj in tveganj za finančno stabilnost v euroobmočju so bile podrobno obravnavane v majski in novembrski številki pregleda finančne stabilnosti v letu 2024. ECB v okviru tekočega ocenjevanja strategije denarne politike upošteva nauke iz odzivanja na energetski cenovni šok v obdobju 2022–2023, ki ga je sprožila ruska invazija na Ukrajino. S to oceno se bo povečala pripravljenost ECB na prihodnje ponudbene šoke, zlasti tiste, ki jih bodo sprožila geopolitična dogajanja. ECB bo o svojih ugotovitvah poročala Evropskemu parlamentu in je pripravljena na nadaljnji dialog na tej podlagi.

3 Podnebne spremembe

3.1 Podnebne spremembe in inflacija

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj nadalje oceni, v kolikšni meri podnebne spremembe vplivajo na njeno sposobnost ohranjanja cenovne stabilnosti. [odstavek 36]

ECB izvaja obsežne analize, da bi razumela, kako materialne posledice podnebnih sprememb in zelenega prehoda vplivajo na inflacijo in gospodarstvo. Vpliv ekstremnih podnebnih dogodkov na gospodarstvo je kompleksen in večplasten. Pogostejši in bolj ekstremni podnebni dogodki lahko vplivajo na gospodarsko aktivnost in inflacijo. Privedejo lahko do kombinacije šokov na strani ponudbe in na strani povpraševanja, kar povzroči volatilnost in negotovost inflacije. Raziskave ECB na primer kažejo, da bi lahko višje temperature povzročile višje cene hrane in različno vplivale na rast cen storitev v različnih letnih časih in državah.^[11] Gledano dolgoročneje bi lahko imela povečana fizična tveganja strukturne učinke na dolgoročno gospodarsko rast in dolgoročne obrestne mere. ECB je razvila tudi modelske pristope k analizi transmisije strategij razogljičenja – kot so davki na ogljik, sistem EU za trgovanje z emisijami in scenariji različnih kombinacij politik – prek energetskega sektorja do gospodarske aktivnosti in inflacije.^[12] Analize strokovnjakov ECB se upoštevajo v makroekonomskih projekcijah in se uporabljajo kot scenariji okrog osnovnih projekcij. Razširjeni sistem EU za trgovanje z emisijami je bil na primer izrecno upoštevan v projekcijah iz decembra 2024, ki nakazujejo nekoliko višjo inflacijo ob koncu obdobja projekcij. Poleg tega je ECB analizirala potrebe po financiranju, vlogo zasebnega sektorja in podporo javnega sektorja pri mobilizaciji zelenih naložb.^[13] Precejšnje naložbe v zeleni prehod imajo lahko tudi širše ekonomske in finančne posledice, ki so pomembne za denarno politiko, saj lahko denimo vplivajo na inflacijske pritiske in volatilnost inflacije, stroške kapitala in proizvodne stroške ter tudi na trge dela. Ocenjeni skupni makroekonomski in finančni vpliv je odvisen od predpostavljenih odzivov denarne politike. Čeprav ima strategija denarne politike ECB srednjeročno usmeritev, kar ji omogoča, da zanemari kratkoročna odstopanja inflacije od ciljne ravni, pa bi lahko veliki ali vztrajni šoki privedli do tega, da se odstopanja od ciljne ravni utrdijo, če se denarna politika ne bi učinkovito odzvala. ECB se je z denarno politiko odzvala fleksibilno in prilagodljivo, da bi ohranila cenovno stabilnost, tako pa se bo odzivala tudi v prihodnje, da bi se spoprijela z vedno novimi izzivi, med drugim tudi s podnebnimi spremembami.

3.2 Podnebne spremembe in tržna nevtralnost

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj pri svojih operacijah upošteva tržno nevtralnost, hkrati pa ugotavlja, da je tržna nevtralnost operativno orodje in ne pravna zahteva. [odstavek 37]

ECB se ravna po načelu »odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov« iz Pogodbe.^[14] Kot je navedeno v resoluciji, je tržna nevtralnost operativno orodje in ne pravna zahteva. Tržna nevtralnost lahko prispeva k temu, da so posegi ECB na trgu skladni z načelom odprtega tržnega gospodarstva. Vendar se lahko ECB upravičeno oddalji od tržne nevtralnosti, da bi dosegla svoje cilje in spoštovala načela Pogodbe. Sem sodi tudi obravnava vprašanj v zvezi z upravljanjem tveganj. V programih nakupa vrednostnih papirjev so se na primer uporabljali kriteriji primernosti, kot je minimalna kreditna kakovost pri nakupih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da imetja obveznic v ECB niso nujno sorazmerna s tržno kapitalizacijo. Poleg tega nakupe državnih obveznic v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji ni usmerjala tržna kapitalizacija, ampak Eurosistemov kapitalski ključ. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so se v referenčni dodelitvi nakupov upoštevale podnebne spremembe, da bi se z reduciranjem ogljične intenzivnosti podjetniških imetij zmanjšala podnebna finančna tveganja za Eurosistemovo bilanco stanja. Svet ECB je v okviru nedavne revizije operativnega okvira sprejel tudi sklop načel, ki bodo usmerjala izvajanje denarne politike v prihodnosti.^[15] Mednje sodijo načelo odprtega tržnega gospodarstva in priznanje pomena sekundarnega cilja.

3.3 Podnebne spremembe in finančna stabilnost

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj nadaljuje z delom v zvezi s podnebnimi stresnimi testi, ki so bili razviti za ocenjevanje odpornosti bank in podjetij v primeru tranzicijskih podnebnih tveganj. [odstavek 40]

Nabor analitičnih orodij, ki jih ECB uporablja v podnebnih stresnih testih, se aktivno in ves čas izboljšuje. ECB je v zadnjih letih pripravila napredne podnebne stresne teste, da bi ocenila tveganja v Eurosistemovi bilanci stanja ter posameznim bankam in širšemu finančnemu sistemu pomagala pri ocenjevanju tveganj, ki so jim izpostavljeni po različnih podnebnih scenarijih. Delo ECB vključuje dva podnebna stresna testa v celotnem gospodarstvu (2021 in 2023), stresni test v posameznih bankah (2022) ter podnebni stresni test v Eurosistemovi bilanci stanja v okviru akcijskega načrta za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike (2022). Nedavno je ECB na prošnjo Evropske komisije skupaj z evropskimi nadzornimi organi in Evropskim odborom za sistemska tveganja izvedla podnebni stresni test »Pripravljeni na 55«.^[16] Pokazal je, da izgube zaradi tranzicijskega tveganja verjetno ne bodo ogrozile finančne stabilnosti v EU, vendar bi se lahko izgube finančnih institucij povečale in njihova sposobnost financiranja bi bila prizadeta, če bi tranzicijska tveganja spremljali makroekonomski šoki.

ECB aktivno prispeva tudi k boljšemu razumevanju podnebnih tveganj v drugih forumih. ECB v okviru mreže za ozelenitev finančnega sistema vodi delovno skupino o oblikovanju in analizi scenarijev, ki je imela pomembno vlogo pri razvoju dolgoročnih podnebnih makro-finančnih scenarijev. ^[17] Ti scenariji kažejo projekcije, ki ocenjujejo podnebna tveganja glede na različne usmeritve politik in gospodarska gibanja. Z vsako izdajo so izboljšani: vključujejo podrobneje opredeljena fizična in tranzicijska tveganja ter upoštevajo najnovejši napredek v podnebni znanosti. Mreža za ozelenitev finančnega sistema bo pod vodstvom ECB v prvi polovici leta 2025 objavila prve kratkoročne podnebne scenarije. Ti scenariji bodo prvo javno dostopno orodje za ocenjevanje neposrednega vpliva podnebnih tveganj. ECB aktivno prispeva tudi k delu stalnega odbora o nadzoru, tveganjih in inovacijah v okviru Evropskega bančnega organa pri razvoju krovnega okvira za redno podnebno stresno testiranje, ki bo bankam v pomoč pri ugotavljanju in odpravljanju okoljskih, socialnih in upravljavskih ranljivosti.

4 Digitalni euro

4.1 Namen in koristi digitalnega eura

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj demonstrira prednosti digitalnega eura, med drugim okrepljeno strateško avtonomijo na področju plačil, večjo konkurenco na trgu plačil malih vrednosti, potencialno spodbujanje inovacij na področju plačil in financiranja, večjo finančno vključenost in zanesljiv plačilni sistem brez spletne povezave. [odstavek 26]

Digitalni euro bi ohranil svobodo ljudi, da v celotnem euroobmočju uporabljajo javno plačilno sredstvo, ter zaščitil našo denarno suverenost v okolju, kjer se gotovina vse manj uporablja in je odvisnost od subjektov zunaj EU velika. Leta 2021 se je začela faza proučevanja, da bi se nadalje proučila potreba po izdaji centralnobančne digitalne valute za prebivalstvo v Evropi.^[18] Proučevanje možnosti izdaje digitalnega eura je bilo potrebno zaradi hitrih sprememb na področju plačil malih vrednosti (graf 3). To je potrdila tudi Evropska komisija v presoji vplivov iz leta 2023, v kateri je ugotovila, da bi odsotnost centralnobančne digitalne valute za prebivalstvo v euroobmočju lahko postopno spodkopala denarno suverenost Eurosistema.^[19] V zadnjih letih se je naša odvisnost od zunanjih akterjev pri plačilih malih vrednosti še povečala.^[20] S tem povezana tveganja so postala bolj oprijemljiva, kar ponovno potrjuje, da je za okrepitev strateške avtonomije in denarne suverenosti Evrope potreben digitalni euro.^[21] Argumenti v prid digitalnemu euru so še posebno močni v fragmentiranem in od zunanjih akterjev odvisnem plačilnem okolju, kakršno je euroobmočje.^[22]

Digitalni euro bi bil digitalno plačilno sredstvo, ki bi se sprejemalo povsod v euroobmočju za plačila v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Deloval bi s spletno povezavo kot tudi brez spletne povezave. Enako kot gotovina bi bil netvegan, široko dostopen, preprost za uporabo in za osnovne namene brezplačen.^[23] Povečal bi učinkovitost evropskega plačilnega ekosistema kot celote ter obenem spodbujal inovacije in krepil odpornost proti potencialnim kibernetskim napadom ali tehničnim motnjam. ECB vzpostavlja tudi inovacijsko platformo za sodelovanje z deležniki, ki jih zanima eksperimentiranje s pogojnimi plačili in dodatnimi primeri uporabe.^[24]

Graf 3

Plačilni instrumenti, ki se uporabljajo na prodajnem mestu, euroobmočje, 2016–2024

4.2 Zasebnost

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj prednostno zagotovi zanesljivo varstvo zasebnosti v zvezi z digitalnim eurom, pri čemer naj to vzpostavi kot zlati standard zasebnosti, s čimer bo zagotovila zaupanje javnosti in odpravila pomisleke državljanov. [odstavek 32]

Zagotavljanje zasebnosti uporabnikov je že od začetka v središču projekta digitalnega eura. Funkcionalnost brez spletne povezave bi nudila enako zasebnost kot gotovina, saj bi bili podatki o tako opravljenih plačilih znani le plačniku in prejemniku plačila. Pri spletnih plačilih z digitalnim eurom ECB ne bi mogla neposredno povezati oseb z njihovimi plačili. Podatki, ki bi bili na voljo ECB, bi bili psevdonimizirani, kar pomeni, da ECB ne bi videla osebnih podatkov, s katerimi bi bilo mogoče identificirati plačnika. ECB je odločena uporabljati najnovejše tehnologije za krepitev zasebnosti, obenem pa še naprej ocenjuje nove ukrepe, ki bi bili lahko izvedljivi in učinkoviti. Poleg tega namerava vzpostaviti okvir za skladnost z varstvom podatkov in revizijo, po katerem bi digitalni euro nadzirali neodvisni organi za varstvo podatkov, da bi zagotovili skladnost z zakonodajo EU o varstvu podatkov – najstrožjimi pravili o varstvu zasebnosti in zaščiti na svetu.^[25]

4.3 Posledice za finančni sektor

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj pri uvajanju digitalnega eura upošteva finančno stabilnost in strukturo finančnega sektorja. [odstavek 31]

Zasnova digitalnega eura upošteva evropski finančni sistem, ki temelji na bankah, in vključuje močne varovalke, da se zaščiti stabilnost finančnega sistema. Prvič, uporabnikom ne bi bilo treba držati digitalnega eura, da bi lahko z njim plačevali. Ker bi svoj račun digitalnega eura brez ovir povezali s plačilnim računom pri svoji banki, bi lahko opravljali in prejemali spletna plačila z digitalnim eurom celo nad zneskom sredstev v digitalnih eurih in nad zgornjo mejo imetij. Takšna »kaskadna« tehnologija bi podjetjem in vladam – ki ne bi smeli imeti digitalnega eura – omogočila, da prejemajo plačila v digitalnih eurih.^[26] Drugič, imetja digitalnega eura ne bi bila obrestovana, podobno kot imetja bankovcev, in zato ne bi konkurirala hranilnim vlogam. Tretjič, znesek digitalnih eurov, ki bi ga lahko imeli posamezniki, bi bil omejen. Eurosistem skupaj s tržnimi udeleženci razvija analitični okvir in modele, s pomočjo katerih bi se določila zgornja meja imetij na podlagi treh ključnih področij, opredeljenih v osnutku uredbe. To so uporabnost, denarna politika in finančna stabilnost.^[27] Pri tem se posebna pozornost namenja razlikam v velikosti bank in v poslovnih modelih.^[28] Digitalni euro se razvija tudi s pomočjo dragocenih prispevkov tržnih deležnikov, da bi ga bilo mogoče integrirati v obstoječe strukture in rešitve. To je bistveno, ker bi digitalni euro distribuirale banke in drugi zasebni ponudniki plačilnih storitev ter bi se v največji možni meri uporabljali obstoječi plačilni standardi in infrastruktura.

4.4 Odločitev o izdaji digitalnega eura

Resolucija Evropskega parlamenta zahteva, da odločitve o izdaji digitalnega eura ne bi smel sprejeti izključno Svet ECB. [odstavek 27]

Odločitev Sveta ECB o tem, ali in kdaj bo izdan digitalni euro, bo sprejeta šele po sprejetju zakonodajnega okvira, s čimer se v celoti upošteva vloga sozakonodajalcev EU. ECB že od samega začetka redno obvešča Evropski parlament o napredku pri projektu.^[29] S predlagano zakonodajo bo določen okvir, znotraj katerega bo mogoče vzpostaviti digitalni euro kot zakonito plačilno sredstvo, pri čemer bodo pokrita področja, kot so zasebnost, distribucija in finančna stabilnost.^[30] Svet ECB bo skrbno upošteval vsakršne prilagoditve zasnove, ki bi bile potrebne zaradi zakonodajnih posvetovanj, in priznava, da je široka politična podpora ključna, preden lahko sprejme odločitev o izdaji digitalnega eura. ECB bo ves čas v celoti odgovorna do javnosti ter bo Evropski parlament stalno in natančno obveščala o napredku Eurosistema pri uvajanju digitalnega eura, ne le v tej fazi, temveč tudi po zaključku zakonodajnih posvetovanj.

4.5 Zavezanost gotovini

Resolucija Evropskega parlamenta poudarja, da bi morala biti gotovina še naprej vedno široko razpoložljiva in dostopna, da bi se zagotovila pluralnost plačilnih sredstev. [odstavek 29]

Gotovina bo še naprej bistven in nepogrešljiv element enotne valute, tudi če bo uveden digitalni euro. Edinstvene značilnosti gotovine kot fizičnega denarja, ki ga je mogoče uporabljati neodvisno od tehnologije, pomenijo, da ima gotovina še vedno pomembno vlogo in mora biti državljanom euroobmočja na voljo. ECB odločno podpira predlog Evropske komisije o uredbi o eurskih bankovcih in kovancih kot zakonitem plačilnem sredstvu,^[31] ki je sestavni del svežnja o enotni valuti. Uredba bi države v euroobmočju obvezala, da zagotovijo zadostno in učinkovito sprejemanje gotovine in dostop do gotovine na svojem celotnem ozemlju. ECB poudarja, da je pomembno dokončati zakonodajni proces s sozakonodajalcema EU tekom leta 2025. Poleg tega pozdravlja sedanje zakonodajne pobude več držav članic, ki naslavljajo specifične slabosti in grožnje nacionalni gotovinski infrastrukturi, kot sta dostop do bankomatov in ozemeljska pokritost. Te pobude izpostavljajo pomen uredbe.

5 Druge dejavnosti ECB, transparentnost in demokratična odgovornost

5.1 Mednarodna vloga eura

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj preuči okrepitev mednarodne vloge eura, da bi povečala njegovo privlačnost v vlogi rezervne valute in podprla tržne premike v tej smeri. [odstavek 43]

Globalno je euro druga najpomembnejša rezervna valuta, njegov status pa je stranski učinek zdravih ekonomskih politik v euroobmočju, ki jih je treba še naprej izvajati. ECB spremlja mednarodno vlogo eura in svoje analize objavlja v letnih poročilih. V skladu z najnovejšim poročilom, objavljenim junija 2024, delež eura po različnih kazalnikih uporabe mednarodnih valut ostaja nad 19% vse od uvedbe leta 1999.^[32] Euro je na primer leta 2023 predstavljal približno 20% deviznih rezerv po vsem svetu, in sicer za ameriškim dolarjem (okrog 58%) in pred japonskim jenom (okrog 6%). Trdni gospodarski temelji, vključno z zdravimi ekonomskimi politikami, so pomembna determinanta mednarodne vloge valut. ECB prispeva k zdravim ekonomskim politikam v euroobmočju tako, da ostaja zavezana mandatu ohranjanja cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju, kar prispeva k ohranjanju privlačnosti eura kot hranilca vrednosti. Zdrave ekonomske politike bodo ključne tudi pri povečanju odpornosti mednarodne vloge eura v potencialno bolj fragmentiranem svetu. S premikom k globlji in celovitejši ekonomski in monetarni uniji, vključno s pravo unijo kapitalskih trgov, bi bili eurski trgi globlji in bolj likvidni. Poleg tega bi lahko mednarodno vlogo eura podpiral tudi digitalni euro s krepitvijo odpornosti evropskega plačilnega sistema in s ponujanjem alternative stabilnim kovancem, kritim z ameriškim dolarjem, ko gre za hitra in zanesljiva digitalna plačila. Bistveno za ohranjanje globalnega zaupanja v euro je tudi spoštovanje pravne države v Evropi.

5.2 Kibernetska varnost in odpornost

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB, naj uporabnikom zagotovi varnost in zaščito denarnega sistema, zlasti v luči trenutnih geopolitičnih dogajanj, ter pozdravlja pozornost, ki jo ECB namenja tveganjem kibernetskih napadov. [odstavek 45]

ECB ostaja odločena, da prednostno obravnava varnost in odpornost denarnega sistema v odziv na vedno nove kibernetske grožnje. Ključni element tega pristopa je tesno sodelovanje ECB z drugimi članicami Evropskega sistema centralnih bank in enotnega mehanizma nadzora ter organi in agencijami EU, pri čemer priznava, da je učinkovita kibernetska odpornost inherentno kooperativna. Nacionalne centralne banke, ki zagotavljajo storitve v sistemu TARGET, denimo poudarjajo pomen stalnega razvoja in izboljševanja kibernetskih obrambnih zmogljivosti za prost, gospodaren in varen pretok denarja, vrednostnih papirjev in instrumentov zavarovanja po vsej Evropi. ECB je marca 2024 prenovila strategijo Eurosistema za kibernetsko odpornost z razširitvijo njenega obsega, tako da zdaj obravnava tudi nove kibernetske grožnje.^[33] Prenovljena strategija in posodobljeni okvir TIBER-EU za etično vdiranje v računalniške sisteme na podlagi obveščevalnih podatkov o grožnjah sta popolnoma usklajena z uredbo o digitalni operativni odpornosti, s čimer se krepi IT varnost in harmonizira operativna odpornost v finančnem sektorju.^[34],[35] ECB trenutno izboljšuje tudi pričakovanja preglednikov glede kibernetske odpornosti infrastruktur finančnih trgov, pri čemer sodeluje s ključnimi deležniki, da bi ta pričakovanja ostala v špici dogajanj in usklajena z relevantnimi globalnimi standardi. Ti ukrepi so ključni za varovanje stabilnosti finančnega sistema v euroobmočju v okolju geopolitičnih in tehnoloških izzivov.

5.3 Okvir ECB za prijavo kršitev

Evropski parlament v resoluciji poziva k nadaljnjemu izboljšanju internega okvira ECB za prijavo kršitev, da bi bil usklajen z direktivo EU o prijavah kršitev. [odstavek 53]

Interni okvir ECB za prijavo kršitev je bil leta 2020 prenovljen in posodobljen.^[36] Zato je usklajen z načeli direktive.^[37] Kot je doslej že bilo izpostavljeno, med drugim zagotavlja (i) najsodobnejše orodje za anonimno prijavo, (ii) varovanje zaupnosti ter (iii) celovit okvir za zaščito žvižgačev in prič pred povračilnimi ukrepi. Ne glede na to in na podlagi izkušenj, pridobljenih z okvirom v zadnjih nekaj letih, ECB trenutno izvaja dodatne izboljšave, da bi okrepila splošno zaščito posameznikov, ki prijavijo morebitne kršitve. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju celostnega, transparentnega in učinkovitega sklopa pravil, ki odražajo vlogo ECB kot vključujočega delodajalca, spodbujajo zgodnje reševanje problemov na delovnem mestu, zagotavljajo pravice in uravnoteženost interesov vpletenih oseb ter spodbujajo varno in spoštljivo delovno okolje. Med ključnimi elementi predvidenega revidiranega okvira so okrepljena zaščita oseb, ki jim grozijo povračilni ukrepi, ter poenostavljeni postopki, ki omogočajo bolj pravočasne in humane preiskave ob spoštovanju ustreznih postopkovnih pravic. O teh izboljšavah se trenutno razpravlja s predstavniki zaposlenih v ECB.

5.4 Komuniciranje, delo z javnostjo in izobraževanje

Resolucija Evropskega parlamenta spodbuja sodelovanje z državami članicami in nacionalnimi centralnimi bankami pri programih finančne pismenosti. [odstavek 48]

Finančna pismenost prebivalstva je vse bolj priznana kot eden od vidikov učinkovite transmisije denarne politike. Medtem ko največ dela za krepitev finančne pismenosti opravijo nacionalne centralne banke in drugi nacionalni organi, tudi ECB prispeva k boljšemu razumevanju gospodarstva, osnovnih finančnih tem in politik ECB. Primeri takšnih prizadevanj, ki uporabljajo nove pristope, so novi kanal na YouTubu Espresso Economics s tedenskimi videoposnetki, ki pojasnjujejo ekonomske koncepte, spletni kvizi Kahoot! ter trajna prizadevanja, da komuniciramo v dostopnem jeziku. ECB je skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami opozorila tudi na opazno vrzel v finančni pismenosti med ženskami in moškimi z novo pobudo na mednarodni dan žena. Pobuda opredeljuje pet zavez za odpravo vrzeli med spoloma v finančni pismenosti, vključno z vzpostavitvijo mreže centralnih bank za finančno pismenost.

5.5 Demokratična odgovornost ECB

Evropski parlament v resoluciji poziva ECB in Evropski parlament, naj v celoti izkoristita ureditev odgovornosti in transparentnosti ter po možnosti dodatno okrepita to ureditev brez poseganja v neodvisnost ECB. Poziva tudi Evropski sistem centralnih bank, naj nadaljuje in krepi dialog z nacionalnimi parlamenti. [odstavka 4 in 54]

ECB zelo ceni vzajemno pozitiven odnos z Evropskim parlamentom pri uresničevanju demokratične odgovornosti. Obveznosti, ki jih ima ECB na področju demokratične odgovornosti, so določene v primarni zakonodaji EU. ECB je tekom let sodelovala z Evropskim parlamentom in svojo demokratično odgovornost krepila precej bolj, kot to zahteva Pogodba. V tem pogledu sta predsednici ECB in Evropskega parlamenta junija 2023 podpisali izmenjavo pisem, ki opredeljuje kanale demokratične odgovornosti in določa enotno razumevanje praks demokratične odgovornosti na področju centralnega bančništva. V zadnjem sklicu parlamenta je ECB z Evropskim parlamentom sodelovala še pogosteje kot v prejšnjih sklicih (graf 4). Poleg funkcije drobnogleda, ki jo ima Evropski parlament, ECB ceni tudi možnost, da svoje politike pojasni državljanom in njihovim izvoljenim predstavnikom ter da sliši njihova stališča. S tem se povečujejo transparentnost, verodostojnost in učinkovitost politik ECB. ECB tako ostaja popolnoma zavezana prizadevanjem za demokratično odgovornost in transparentnost ter hoče še naprej krepiti interakcijo z Evropskim parlamentom v skladu z določbami primarne zakonodaje EU.

Graf 4

Število izmenjav z Evropskim parlamentom

(število na leto)

Medtem ko so nacionalne centralne banke primarne sogovornice nacionalnih parlamentov, se ECB občasno ad-hoc sestaja z delegacijami nacionalnih parlamentov. Ker ECB svoje obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo izpolnjuje predvsem do Evropskega parlamenta, so nacionalne centralne banke v Eurosistemu glavne sogovornice nacionalnih parlamentov. Obseg in narava interakcije sta odvisna od države in njenega institucionalnega okvira. ECB vseeno občasno sprejme delegacije nacionalnih parlamentov ali obišče nacionalne parlamente, kjer razpravlja o temah, ki so pomembne za celotno euroobmočje. Takšne izmenjave potekajo na prošnjo nacionalnega parlamenta, so odvisne od razpoložljivosti ECB in skušajo uravnotežiti sodelovanje z vsemi parlamenti v euroobmočju.^[38] Nacionalne centralne banke, ki so del Evropskega sistema centralnih bank, vendar niso članice Eurosistema, svojo denarno politiko izvajajo avtonomno, zato ECB s temi nacionalnimi parlamenti ponavadi ne izmenjuje mnenj o denarni politiki.