Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po
Christine Lagarde
The President of the European Central Bank
Luis de Guindos
Vice-President of the European Central Bank
  • IZJAVA O DENARNI POLITIKI

TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB,
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 6. junij 2024

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene. Od seje, ki je potekala septembra 2023, se je inflacija znižala za več kot 2,5 odstotne točke, inflacijski obeti pa so se izrazito izboljšali. Umirila se je tudi osnovna inflacija, s čimer so se okrepili znaki, da so cenovni pritiski oslabili, zmanjšala pa so se tudi kratkoročna in dolgoročna inflacijska pričakovanja. Denarna politika je ohranjala restriktivne pogoje financiranja. To je z zaviranjem povpraševanja in dobro zasidranimi inflacijskimi pričakovanji pomembno prispevalo k zniževanju inflacije.

Obenem domači cenovni pritiski kljub napredku v zadnjih četrtletjih ostajajo močni, saj je rast plač povišana, inflacija pa bo verjetno ostala nad ciljno ravnijo tudi precejšen del naslednjega leta. Zadnje projekcije strokovnjakov Eurosistema glede skupne in osnovne inflacije za leti 2024 in 2025 so bile popravljene navzgor v primerjavi z marčnimi projekcijami. Strokovnjaki sedaj napovedujejo, da bo skupna inflacija v povprečju znašala 2,5% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Kar zadeva inflacijo brez energentov in hrane, strokovnjaki napovedujejo, da bo v povprečju znašala 2,8% v letu 2024, 2,2% v letu 2025 in 2,0% v letu 2026. Gospodarska rast se bo po pričakovanjih okrepila na 0,9% v letu 2024, 1,4% v letu 2025 in 1,6% v letu 2026.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Svet ECB je danes tudi potrdil, da bo Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) v drugi polovici leta zmanjšal za povprečno 7,5 milijarde EUR na mesec. Načini zmanjševanja imetij v okviru programa PEPP bodo večinoma skladni z zmanjševanjem imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP).

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Po petih četrtletjih stagnacije se je gospodarstvo v euroobmočju v prvem četrtletju 2024 povečalo za 0,3%. Storitveni sektor raste, medtem ko predelovalne dejavnosti kažejo znake stabilizacije na nizki ravni. Pričakujemo, da bo gospodarstvo še naprej okrevalo, saj bodo višje plače in izboljšani pogoji menjave potisnili realne dohodke navzgor. Rast naj bi v naslednjih nekaj četrtletjih spodbujal tudi večji izvoz, ko se bo globalno povpraševanje po izdelkih in storitvah povečalo. Predvidoma se bo postopno zmanjševal tudi zaviralni vpliv denarne politike na povpraševanje.

Zaposlenost se je v prvem letošnjem četrtletju povečala za 0,3%, pri čemer je bilo ustvarjenih približno 500.000 novih delovnih mest, ankete pa nakazujejo nadaljevanje rasti števila delovnih mest v bližnji prihodnosti. Stopnja brezposelnosti se je aprila rahlo spustila na 6,4%, kar je najnižja stopnja od uvedbe eura. Podjetja še vedno oglašujejo veliko prostih delovnih mest, čeprav nekoliko manj kot prej.

Nacionalne javnofinančne in strukturne politike bi morale biti oblikovane s ciljem, da povečajo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva, kar bi prispevalo k temu, da se bo potencialna rast povečala in da se bodo cenovni pritiski v srednjeročnem obdobju zmanjšali. Učinkovito, hitro in polno izvajanje programa »EU naslednje generacije«, napredek v smeri unije kapitalskih trgov, dokončanje bančne unije ter utrjevanje enotnega trga bi pospešilo inovacije ter spodbudilo naložbe v zeleni in digitalni prehod. Če bodo vlade v celoti in brez odlašanja začele izvajati revidirani okvir ekonomskega upravljanja v EU, bodo lažje vzdržno zmanjšale proračunski primanjkljaj in javni dolg.

Inflacija

Medletna inflacija se je po Eurostatovi prvi oceni zvišala z 2,4% v aprilu na 2,6% v maju. Inflacija v skupini hrane je upadla na 2,6%. Inflacija v skupini energentov se je zvišala na 0,3%, potem ko so bile eno leto zabeležene negativne medletne stopnje. Inflacija v skupini blaga se je še naprej zniževala in maja dosegla 0,8%. Nasprotno se je inflacija v skupini storitev izrazito zvišala s 3,7% v aprilu na 4,1% v maju.

Večina meril osnovne inflacije se je aprila nadalje znižala (to je zadnji mesec, za katerega so na voljo podatki), kar potrjuje sliko o postopnem umirjanju cenovnih pritiskov. Vseeno pa domača inflacija ostaja visoka. Plače še vedno rastejo s povečano dinamiko, s čimer se kompenzira pretekli skokovit porast inflacije. Ker proces prilagajanja plač poteka z zamikom in enkratna plačila igrajo pomembno vlogo, bodo stroški dela v bližnji prihodnosti najverjetneje nihali, kot se denimo kaže v okrepitvi dogovorjenih plač v prvem četrtletju. Obenem kazalniki, ki nakazujejo prihodnja gibanja, kažejo, da se bo rast plač tekom leta umirjala. Dobički absorbirajo del izrazitega naraščanja stroškov dela na enoto proizvoda, kar zmanjšuje inflacijske učinke.

V preostanku leta bo inflacija po pričakovanjih nihala okrog sedanjih ravni, med drugim tudi zaradi baznih učinkov v skupini energentov. Nato se bo v drugi polovici naslednjega leta po pričakovanjih zniževala proti ciljni ravni, k čemur bodo prispevali počasnejša rast stroškov dela, nadaljnje učinkovanje restriktivne denarne politike in postopno izginjanje vpliva energetske krize in pandemije. Merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj pa so ostala pretežno stabilna in se večinoma gibljejo okrog 2%.

Ocena tveganj

Tveganja, povezana z gospodarsko rastjo, so v bližnji prihodnosti uravnotežena, v srednjeročnem obdobju pa so še vedno usmerjena navzdol. Rast v euroobmočju bi lahko zaviralo šibkejše svetovno gospodarstvo ali eskalacija trgovinskih napetosti med glavnimi gospodarstvi. Ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu sta glavna vira geopolitičnih tveganj. To bi lahko povzročilo upad zaupanja med podjetji in gospodinjstvi glede prihodnosti ter motnje v svetovni trgovinski menjavi. Rast bi lahko bila nižja tudi v primeru, da bodo učinki denarne politike močnejši, kot se pričakuje. Nasprotno bi bila gospodarska rast lahko višja, če se bo inflacija znižala hitreje, kot je pričakovano, in se bo zaradi zviševanja zaupanja in realnih dohodkov potrošnja povečala bolj, kot je predvideno, ali če bo svetovno gospodarstvo raslo močneje, kot je pričakovano.

Inflacija bi bila lahko višja od pričakovane, če se bodo plače in dobički povečali bolj, kot se pričakuje. Tveganja, da bo inflacija višja, izhajajo tudi iz povišanih geopolitičnih napetosti, zaradi katerih bi se lahko kratkoročno zvišale cene energentov in stroški ladijskega prevoza ter bi prišlo do motenj v svetovni trgovinski menjavi. Poleg tega bi lahko ekstremni vremenski pojavi ter splošnejše napredovanje podnebne krize potisnili cene hrane navzgor. Nasprotno bi bila inflacija lahko nižja od pričakovane, če bo denarna politika bolj zavrla povpraševanje, kot je pričakovano, ali če se bo gospodarsko okolje v drugih delih sveta nepričakovano poslabšalo.

Finančne in denarne razmere

Tržne obrestne mere so se od aprilske seje zvišale. Stroški financiranja so dosegli restriktivne ravni, saj so pretekli dvigi obrestnih mer denarne politike učinkovali na finančni sistem. Povprečne obrestne mere za nova posojila podjetjem in nova hipotekarna posojila so ostale aprila nespremenjene na ravni 5,2% oziroma 3,8%.

Kreditna dinamika ostaja šibka. Obseg bančnih posojil podjetjem se je aprila medletno povečal za 0,3%, kar je rahlo manj kot v prejšnjem mesecu. Obseg posojil gospodinjstvom pa je medletno še naprej rasel po 0,2-odstotni stopnji. Medletna rast širokega denarja – ki se meri z agregatom M3 – se je povečala z 0,9% v marcu na 1,3% v aprilu.

V skladu s strategijo denarne politike je Svet ECB poglobljeno ocenil povezave med denarno politiko in finančno stabilnostjo. Banke v euroobmočju ostajajo odporne. Vse boljši gospodarski obeti prispevajo k finančni stabilnosti, toda povišana geopolitična tveganja zamegljujejo obzorja. Nepričakovano zaostrovanje globalnih pogojev financiranja bi lahko povzročilo prevrednotenje finančnega in nefinančnega premoženja, kar bi negativno vplivalo na širše gospodarstvo. Makrobonitetna politika ostaja prva obrambna linija proti nastajanju finančnih ranljivosti. Ukrepi, ki so trenutno v veljavi ali bodo kmalu začeli učinkovati, prispevajo k ohranjanju odpornosti finančnega sistema.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na srednjeročno ciljno raven 2%. Obrestne mere denarne politike bomo ohranjali dovolj restriktivne tako dolgo, kot bo potrebno, da dosežemo ta cilj. O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bomo še naprej odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vrnitev inflacije na ciljno raven v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.

KONTAKT

Evropska centralna banka

Generalni direktorat Stiki z javnostjo

Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.

Kontakti za medije