TISKOVNA KONFERENCA

Christine Lagarde, predsednica ECB
Luis de Guindos, podpredsednik ECB

Frankfurt na Majni, 17. april 2025

Dober dan, s podpredsednikom vas lepo pozdravljava na tiskovni konferenci.

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike.

Proces dezinflacije se nadaljuje v skladu s pričakovanji. Marca sta upadli tako skupna kot tudi osnovna inflacija, kar pomeni, da se je inflacija še naprej gibala tako, kot so pričakovali strokovnjaki ECB. V zadnjih mesecih se je občutno znižala tudi inflacija v skupini storitev. Večina meril osnovne inflacije nakazuje, da se bo inflacija vzdržno ustalila na ravni okrog 2-odstotnega srednjeročnega cilja. Rast plač se umirja in dobički deloma blažijo vpliv še vedno povišane rasti plač na inflacijo. Gospodarstvo euroobmočja je razvilo določeno odpornost proti svetovnim šokom, vendar so se obeti za rast poslabšali zaradi naraščanja trgovinskih napetosti. Zaradi povečane negotovosti se bo verjetno zmanjšalo zaupanje gospodinjstev in podjetij, medtem ko bo negativen in volatilen odziv trgov na trgovinske napetosti verjetno povzročil zaostrovanje pogojev financiranja. Ti dejavniki bi lahko še dodatno obremenjevali gospodarske obete za euroobmočje.

Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah izjemne negotovosti se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

Današnje odločitve so predstavljene v sporočilu za javnost, ki je objavljeno na našem spletnem mestu.

Zdaj bom podrobneje pojasnila našo oceno gospodarskih in inflacijskih gibanj, zatem pa še oceno finančnih in denarnih razmer.

Gospodarska aktivnost

Gospodarski obeti so oslabljeni zaradi izjemne negotovosti. Izvozniki euroobmočja se soočajo z novimi trgovinskimi ovirami, čeprav njihov obseg ostaja nejasen. Motnje mednarodne trgovinske menjave, napetosti na finančnih trgih in geopolitična negotovost zavirajo poslovne naložbe. Potrošniki postajajo bolj previdni glede prihodnosti, zato bi bili lahko prav tako zadržani pri nakupih.

Po drugi strani gospodarstvo euroobmočja razvija določeno odpornost proti svetovnim šokom. V prvem četrtletju je bila rast verjetno pozitivna in v predelovalnih dejavnostih se kažejo znaki stabilizacije. Stopnja brezposelnosti je februarja upadla na 6,1%, kar je najmanj od uvedbe eura. Močan trg dela, višji realni dohodki in vpliv naše denarne politike bi morali podpirati trošenje. Pomembne pobude za povečanje obrambnih izdatkov in naložb v infrastrukturo, ki so jih sprejele države članice in EU, bodo predvidoma okrepile dinamiko v predelovalnih dejavnostih, kar se kaže tudi v nedavnih anketah.

V sedanjih geopolitičnih razmerah je še bolj nujno, da javnofinančne in strukturne politike prispevajo k izboljšanju produktivnosti, konkurenčnosti in odpornosti gospodarstva v euroobmočju. Kompas za konkurenčnost, ki ga je pripravila Evropska komisija, predstavlja konkreten načrt za ukrepanje, zato bi bilo treba njegove predloge hitro sprejeti, in sicer tudi predloge za poenostavitev postopkov. To pomeni tudi, da se po jasnem in ambicioznem časovnem načrtu dokonča unija prihrankov in naložb, ki bi varčevalcem omogočila, da izkoristijo nove priložnosti za vlaganja, podjetja pa bi dobila boljši dostop do financiranja, zlasti do tveganega kapitala. Prav tako je pomembno, da se hitro vzpostavi zakonodajni okvir, ki bi pripravil podlago za morebitno uvedbo digitalnega eura. Vlade bi morale zagotoviti vzdržne javne finance v skladu z okvirom ekonomskega upravljanja v EU ter dati prednost strukturnim reformam in strateškim naložbam, ki spodbujajo gospodarsko rast.

Inflacija

Medletna inflacija je marca rahlo upadla na 2,2%. Po manjšem zvišanju v februarju so se cene energentov marca medletno znižale za 1,0%, inflacija v skupini hrane pa se je marca povzpela na 2,9%, potem ko je bila februarja na ravni 2,7%. Inflacija v skupini blaga je bila stabilna na ravni 0,6%. V skupini storitev je inflacija marca ponovno upadla, na 3,5%, tako da je zdaj za pol odstotne točke nižja, kot je bila ob koncu lanskega leta.

Večina kazalnikov osnovne inflacije nakazuje, da inflacija vztrajno upada proti 2-odstotnemu srednjeročnemu cilju. Domača inflacija se je od konca leta 2024 znižala. Rast plač se postopno umirja. V četrtem četrtletju 2024 je medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega znašala 4,1%, medtem ko je bila četrtletje prej na ravni 4,5%. Stroški dela so naraščali počasneje tudi zaradi povečevanja produktivnosti. Plačni kazalnik ECB in informacije iz naših stikov s podjetji nakazujejo, da se bo rast plač v letu 2025 upočasnjevala, kar je izraženo tudi v marčnih projekcijah strokovnjakov ECB. Dobiček na enoto proizvoda se je konec lanskega leta medletno znižal za 1,1% in tako prispeval k nižji domači inflaciji.

Večina meril dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj je še vedno na ravni okrog 2%, kar podpira vzdržno vrnitev inflacije na ciljno raven.

Ocena tveganj

Tveganja, da bo gospodarska rast nižja, so se povečala. Velika zaostritev svetovnih trgovinskih napetosti bo skupaj s povečano negotovostjo verjetno upočasnjevala rast v euroobmočju, saj bo zavirala izvoz ter bi lahko zmanjševala naložbe in potrošnjo. Poslabševanje zaupanja na finančnih trgih bi lahko povzročilo, da se zaostrijo pogoji financiranja, poveča odpor do tveganja ter zmanjša pripravljenost podjetij in gospodinjstev, da vlagajo in trošijo. Pomemben vir negotovosti ostajajo tudi geopolitične napetosti, kot sta ruska neupravičena vojna proti Ukrajini in tragični konflikt na Bližnjem vzhodu. Po drugi strani bi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo prispevalo k rasti.

Negotovost glede prihodnjega gibanja inflacije v euroobmočju dodatno povečujejo vse večje motnje v svetovni trgovinski menjavi. Zniževanje svetovnih cen energentov in apreciacija eura bi lahko ustvarjala dodaten pritisk na zniževanje inflacije. K temu bi lahko prispevala tudi manjše povpraševanje po izvozu euroobmočja zaradi višjih carin ter preusmerjanje izvoza v euroobmočje iz držav s presežnimi zmogljivostmi. Negativni odzivi finančnih trgov na trgovinske napetosti bi lahko zavirali domače povpraševanje, kar bi prav tako zniževalo inflacijo. Nasprotno bi fragmentacija svetovnih dobavnih verig lahko povečala inflacijo zaradi višjih uvoznih cen. K zvišanju inflacije bi na srednji rok lahko prispevalo tudi povečanje izdatkov za obrambo in infrastrukturo. Zaradi ekstremnih vremenskih pojavov ter splošnejšega napredovanja podnebne krize bi se lahko bolj, kot se pričakuje, zvišale cene hrane.

Finančne in denarne razmere

Netvegane obrestne mere so se zaradi stopnjevanja trgovinskih napetosti znižale. Delniški tečaji so ob veliki volatilnosti upadli, razmiki v donosnosti podjetniških obveznic pa so se po vsem svetu povečali. Euro se je v zadnjih tednih okrepil, saj je zaupanje vlagateljev do euroobmočja ostalo močnejše kot do drugih gospodarstev.

Najnovejši uradni statistični podatki o kreditiranju podjetij, ki so bili zbrani pred temi tržnimi napetostmi, so še naprej kazali, da so naša znižanja ključnih obrestnih mer prispevala k pocenitvi posojil za podjetja. Povprečna obrestna mera za nova posojila podjetjem se je februarja znižala na 4,1%, potem ko je januarja znašala 4,3%. Stroški podjetij z izdajanjem tržnih dolžniških instrumentov so se februarja znižali na 3,5%, vendar v zadnjem času obstajajo določeni pritiski na povečanje teh stroškov. Poleg tega se je rast posojanja podjetjem februarja ponovno okrepila, na 2,2%, medtem ko je izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev podjetij raslo po nespremenjeni stopnji 3,2%.

Obenem so se kreditni standardi za posojila podjetjem v prvem četrtletju 2025 ponovno rahlo zaostrili, kot je pokazala naša najnovejša anketa o bančnih posojilih v euroobmočju. Enako kot v prejšnjem četrtletju je bil glavni razlog v tem, da banke postajajo bolj zaskrbljene glede ekonomskih tveganj, s katerimi se soočajo njihovi komitenti. Po blagem okrevanju v prejšnjih četrtletjih se je povpraševanje podjetij po posojilih v prvem četrtletju 2025 rahlo zmanjšalo.

Povprečna obrestna mera za nova hipotekarna posojila je februarja znašala 3,3%. Zvišanje je posledica predhodnih dvigov dolgoročnejših tržnih obrestnih mer. Hipotekarno posojanje se je februarja še naprej povečevalo, čeprav po nižji, 1,5-odstotni medletni stopnji, saj so banke ublažile kreditne standarde, povpraševanje gospodinjstev po posojilih pa se je še naprej hitro povečevalo.

Zaključek

Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Odločitev o znižanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita – obrestne mere, s katero usmerjamo naravnanost denarne politike – temelji na posodobljeni oceni inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike. Odločeni smo zagotoviti, da se bo inflacija vzdržno stabilizirala na ciljni 2-odstotni ravni v srednjeročnem obdobju. Zlasti v sedanjih razmerah izjemne negotovosti se bomo o ustrezni naravnanosti denarne politike odločali na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej. Tako bomo pri sklepih o obrestnih merah izhajali iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bomo upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike. Glede ravni ključnih obrestnih mer se ne zavezujemo vnaprej.

V vsakem primeru smo v okviru našega mandata pripravljeni prilagoditi vse instrumente, da bi zagotovili vzdržno stabilizacijo inflacije na ciljni ravni v srednjeročnem obdobju ter ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike.

Zdaj smo vam na voljo za vprašanja.

Za natančno tiste formulacije, ki jih je uskladil Svet ECB, glej angleško različico.